sreda, 15. junij 2022

NGŠ: Vijolnca (VI+, 120m) & Pokljuška (varianta po šodru; V+/III-IV; 120m)

 Savinjska in gorenjska naveza v NŠG-ju. 

5.6.2022

Ob 7:30 - postaja Spodnje Lancovo. Zbrana komplet ekipa. Denis, Marko, Polona in jaz. Prtljažnik nafilamo do konca. Lep, sončen dan je pred nami. 


Malo pred 9.uro z Denisom zagrizeva v klanec proti južni steni. Od parkinga direktno po melišču, ki naju pripelje do vstopa v smer(i). Marko&Polona sta se odpravla pred nama, saj sta imela daljši dostop in tudi daljšo smer.


Izbrala sva si smer Violinca (6a, 4b, 6a, 4b). Na sliki označena z rdečo barvo (nisem avtorica slike; screenshot s spleta). Nekako sva se zmenila (no mogoče je Denis določu), da imam jaz lihe cuge, on pa sode. Meni je okej. Smer hvalijo kot zelo dobro navrtano in tudi tako je videti že od spodaj, zato ne bi smela imeti težav.


Prvi cug je bil tak plezljiv. Nič težkega, ampak kje kar moraš poiskati grif in se zbasati na več buhtlov. Pred štantom se malo pomojčkaš z ruševjem in se zasluženo lahko usedeš.


Štart drugega cuga.


Začetek 3.cuga, ki je ''detajl'' smeri. Meni zelo uživaška platka z zajedicami. Če slediš naravnim razčlebam, levo in desno, se vedno najde kak dober grif. Skala pa kompaktna (za razliko od preostalih cugov) in fajn popa.


In še zadnji cug. Najprej krajša platka, potem sprehod čez dolgo polico in še 3m plezanja do vrha. Tu sva obrala levo varianto...desno čez platko je zgledalo malo preveč zahtevno za 4b. 


Pri spustu velja biti zelo previden, saj je zgornji del res šodrast. Mimogrede spustiš kamen ali več njih v dolino.


Random naveza. Najbrž na vrhu Pokljuške smeri.


Veselje in kisel nasmeh. 
Če je blo na začetku kar prijetno toplo/vroče, me je proti vrhu pošteno nazeblo. 
Komj sm čakala, da prideva nazaj do ruzakov.

Po kratki pavzi sva se podala še v pokljuško smer, ki je malo na levo od violince. Denis približno ve, kako in kje poteka ter me sproti usmerja. Po ene 20m pridem do prvega svedra (malo prej je bil v skali nek prusik pa se mi  ni zdelo vredno vpenjati). Potem pa kolovratim gor, dol, levo, desno in zaprečkam fejst v levo. In spet gor, gor. Malo me baše orientacija, ker tu poteka več smeri oziroma se nekot križajo. Eventuelno si ustvarim tako trenje, da se komaj privlečem do štanta. Štrik moram že pošteno vleči za sabo. Je pa zelo udoben štant in razgled je čudovit. Denis mi pove, da je moral že zaštartati v smer še preden sem prišla do štanta, ker je zmanjkovalo štrika...Naslednji cug je njegov. Ne desno ne levo ne vidiva nobenega klina/svedra ali česarkoli. Po sliki presodi, da morava iti po levi strani. Long story short. Dajmo rečt, da je bla to ena gamsova varianta cuga. Do vrha sm izpela lih ene 3 komplete...štant sva imela pa kar na koreninah od ruševja. Držal je, to je važno.

Ugotoviva, da bi mogla iti po desni strani. Prišla sva preveč na levo. Upsi. Malo nad ''štantom'' najdeva izstop oziroma potko, po kateri se spustiva nazaj do Vršiča.


Pogled na Vršič.

Opremo odloživa v prtljažnik in greva na osvežilo v Tičarjev dom. Po nekaj urah pogovorov in čakanja se nama le pridružita tudi Marko&Polona (imela sta malo težav v mokri smeri). Na poti domov naredimo analizo - delimo vtise o nedeljski plezariji.

NŠG, fajn je blo! Se še vidimo, plezamo.😊




Blažčeva skala: pompozna Zajeda (6a)

 25.5.2022

Ej, Neja, mnda so v Dovjah tud neke dolge smeri. A ti bi to šla? - Ja, valda. Djva Boriča naštimat.

In sva ga. Odločili smo se za varianto med tednom, po šihtu. Po dolgem usklajevanju se nam je le uspelo zmenit, čeprav bi nam tudi ta dan skoraj zagodlo vreme. Cel dopoldan smo čekirale raznorazne vremenske strani in napovedi...ja nč pejmo, če bo dež, se bomo pa že poabzajlal dol.

V Lescah se zbere in napoka sva ekipa. Neja, Borič in moja malenkost. Zapeljemo se do Blažčeve skale v Dovjah, ki jo lahko opazujemo že z glavne ceste, ki pelje proti Kranjski gori. Do plezališča nas loči 10-minutni sprehod, ki služi kot ogrevanje...in pobiranje klopov med šavjem (letos jih je rees veliko). 

Smer Zajeda se nahaja v levem delu. Dolga je 70m in naj bi imela 4 raztežaje (4a, 5a, 5b, 4b). Mi smo potegnili zgolj 2 cuga s 60-metrskim štrikom. Prvi del je lahkotna plezarija (če ne odlomiš grifa že takoj na začetku, kot se je zgodilo Petru. Kaj hitro je prišel nazaj v poden). Štantamo pred detajlom smeri. Tu si res lahka odpočiješ, še ulegu bi se lahko na to polico (khm, kasneje pri spustu sm se tu mogoče pozabila pripeti...udobje še ne pomeni varnosti-vzeto na znanje). Lokalci so detajl menda ocenili s 5b, a večina plezalcev, ki se je spopadla s to zajedo, ocenjuje cug za 6a. Res ni zastonj tole basanje in mentljanje po zajedi. Grifov praktično ni oziroma eventuelno imaš notri neke krimpke. Če se ti ne ljubi v boj, se da teh 5m zlahka potehničariti, ker je navrtano na pol metra. Jaz se nisem vdala. S hrbtom sm se počasi basala gor. Ker sm imela oblečeno majico brezrokavov sm si pridelala lep spominček  - oguljene lopatice. Mogoče je res fino met oblečeno majico s kratkimi rokavi. Ko se enkrat rešiš vn iz zajede, ni nič težkega do vrha. No, mogoče edino zadnji ''previsek'' pred štantom. 


Kibuba na potepanju.😏


Neja v boju z zajedo.


Kompleti so res na pol metra.


Abzajl.


''Pejdi po vpadnici, ti bo lažje''. 2 sekundi kasneje se je pokotalila po grmovju...


Dež + sonce = mavrica in veselje ob preplezani smeri.

Na vrhu je začelo kapljati, a k sreči so se nevihtni oblaki vzdržali. Pravzaprav se je nebo razjasnilo; med spustom se nam je odprl lep pogled proti dolini Vrata.


Pogled proti Mojstrani. Ma kej je lepo na Gorenjskem😍


Plezali smo na levem ''stebru''.

Fajn je blo! Še bomo šli ;) 

NGŠ: Vijolnca (VI+, 120m) & Pokljuška (varianta po šodru; V+/III-IV; 120m)

 Savinjska in gorenjska naveza v NŠG-ju.  5.6.2022 Ob 7:30 - postaja Spodnje Lancovo. Zbrana komplet ekipa. Denis, Marko, Polona in jaz. Prt...